Znojenje

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.^[1]
V človeku lahko najdemo dve vrsti žlez znojnic: eccrine žleze in apocrine žleze. Eccrine žleze znojnice so razporejene po večjem delu telesa.

Pri ljudeh je potenje predvsem sredstvo za termoregulacijo, ki se doseže z izločanjem bogate vodne raztopine iz eccrinih žlez. Najvišja stopnja potu pri odraslih je lahko vse do 2-4 litrov na uro ali 10-14 litrov na dan (10-15 g / min • m²).^[2][3][4] Izhlapevanje potu s površine kože ima hladilni učinek zaradi proizvajanja latentne toplote ob izhlapevanje vode. Zato se v vročem vremenu ali ko se posameznikove mišice ogrejejo zaradi fizičnega napora proizvaja več znoja. Pri živalih z nekaj žlezami znojnicami, kot so psi, so dosegli podobne rezultate pri regulaciji temperature s sopihanjem pri katerem izhlapeva voda iz vlažne sluznice ustne votline in žrela. Primati in konji imajo pazduhe od koder se izloča znoj, kot pri ljudeh. Čeprav potenje zaznamo pri različnih vrstah sesalcev^[5][6] jih je med njimi razmeroma malo takšnih kot so ljudje in konji, ki proizvajajo velike količine znoja, da bi se ohladili.^[7]

Študija je odkrila, da se moški v povprečju začnejo potiti veliko hitreje kot ženske, potem pa še enkrat toliko, ko so sredi vadbe z isto relativno intenzivnostjo.^[8] Ko moški in ženska telovadita z isto absolutno intenzivnostjo ni nikakršnih razlik v odzivu potenja.

Opredelitev Mosher HH (1933). »Simultaneous Study of Constituents of Urine and Perspiration« (PDF). The Journal of Biological Chemistry. 99 (3): 781–790. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. septembra 2019. Pridobljeno 30. decembra 2012.

↑ Jessen,C., Temperature regulation in humans and other mammals, Springer, Berlin, 2000, 193 pp

↑ Mack,G.W. and Nadel,E.R., Body fluid balance during heat stress in humans. In: Fregly,M.J., Blatteis,C.M. (Eds.), Handbook of physiology. Section 4: Environmental physiology, Oxford University Press, New York, 1996, pp. 187-214

↑ Sawka,M.L., Wenger,C.B., and Pandolf,K.B., Thermoregulatory responses to acute exercise-heat stress and heat acclimation. In: Fregly,M.J., Blatteis,C.M. (Eds.), Handbook of phys

↑ Goglia G (Januar 1953). »[Further research on the branched sweat glands in some mammals (Cavia cobaya, Sus scrofa, Equus caballus).]«. Bollettino Della Società Italiana Di Biologia Sperimentale (v italijanščini). 29 (1): 58–60. PMID 13066656.

↑ Robertshaw D; Taylor CR (november 1969). »Sweat gland function of the donkey (Equus asinus)«. The Journal of Physiology. 205 (1): 79–89. PMC 1348626. PMID 5347721.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)^{[mrtva povezava]}

↑ McDonald RE; Fleming RI; Beeley JG; in sod. (2009). Koutsopoulos, Sotirios (ur.). »Latherin: A Surfactant Protein of Horse Sweat and Saliva«. PLoS ONE. 4 (5): e5726. doi:10.1371/journal.pone.0005726. PMC 2684629. PMID 19478940.

↑ »Women outshine men in sweat test«. Sydney Morning Herald. 9. oktober 2010. Pridobljeno 21. oktobra 2010.

↑ ^{9,0 9,1} »Academy of Hyperhidrosis«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2018. Pridobljeno 30. decembra 2012.

↑ Parsons K (2009). »Maintaining health, comfort and productivity in heat waves«. Glob Health Action. 2. doi:10.3402/gha.v2i0.2057. PMC 2799322. PMID 20052377.

↑ Kameia, Tomoya; Tsudab, Takao; Kitagawab, Shinya; Naitoha, Ken; Nakashimaa, Koji; Ohhashi, Toshio (Junij 1998). »Physical stimuli and emotional stress-induced sweat secretions in the human palm and forehead«. Analytica Chimica Acta. 365 (1–3): 319–326. doi:10.1016/S0003-2670(97)00642-9.

↑ "Sweat mineral-element responses during 7 k of exercise-heat stress," Int J Sport Nutr Exerc Metab 2007 Dec;17(6):574-82.

↑ Cohn JR; Emmett EA (1978). »The excretion of traces of metals in human sweat«. Annals of Clinical and Laboratory Science. 8 (4): 270–5. PMID 686643.

↑ Saraymen, Recep; Kılıç, Eser; Yazar, Süleyman (2004). »Sweat Copper, Zinc, Iron, Magnesium and Chromium Levels in National Wrestler«. İnönü Üniversitesi Tıp Fakültesi Dergisi. 11 (1): 7–10. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2011. Pridobljeno 30. decembra 2012.

↑ Aurora, David "Lactarius fragilis" Mushrooms Demystified 1986 Ten Speed Press, Berkeley California

↑ Constanzo, Linda S. BRS Physiology (4 izd.). str. 155.