Wikipedija
SlovenščinaVietnameseEnglish

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo.[15] Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Voda
Imena
IUPAC ime
vodikov(I) oksid
Druga imena
oksidan, divodikov oksid, voda
Identifikatorji
3D model (JSmol)
3587155
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
ECHA InfoCard100.028.902
Gmelin117
RTECS število
  • ZC0110000
UNII
  • InChI=1S/H2O/h1H2
    Key: XLYOFNOQVPJJNP-UHFFFAOYSA-N
  • O
Lastnosti
H
2O
Molska masa18,01528(33) g/mol
Videzbrezbarvna tekočina, brez vonja in okusa; brezbarvni plin, trdina, podobna kristalom
Vonjbrez
GostotaKapljevina:[1]
0,9998396 g/mL pri 0 °C
0,9970474 g/mL pri 25 °C
0,961893 g/mLpri 95 °C
Trdnina:[2]
0,9167 g/ml pri 0 °C
Tališče 0,00 °C (32,00 °F; 273,15 K) [a]
Vrelišče 99,98 °C (211,96 °F; 373,13 K) [3][a]
N/A
Topnostslabo topno v haloalkanih, alifatskih in aromatskih ogljikovodikih ter etrih.[4] Boljša topljivost v karboksilatih, alkoholih, ketonih, aminih. Meša se z metanolom, etanolom, propanolom, izopropanolom, acetonom, glicerolom, 1,4-dioksanom, tetrahidrofuranom, sulfolanom, acetaldehidom, dimetilformamidom, dimetoksietanom, dimetil sulfoksidom, acetonitrilom. Delno se meša z dietil etrom, metil etil ketonom, diklorometanom, etil acetatom in brominom.
Parni tlak3,1690 kilopascal ali 0,031276 atm[5]
Kislost (pKa)13,995[6][7][b]
Bazičnost (pKb)13,995
Konjugirana kislinahidronij
Konjugirana bazahidroksid
Toplotna prevodnost0,6065 W/(m·K)[10]
Lomni količnik (nD)1,3330 (20 °C)[11]
Viskoznost0,890 cP[12]
Struktura
Kristalna strukturaHeksagonalna
C2v
Oblika molekuleukrivljena
Dipolni moment1,546 D[13]
Termokemija
Specifična toplota, C75,385 ± 0,05 J/(mol·K)[14]
Standardna molarna
entropija So298		69,95 ± 0,03 J/(mol·K)[14]
−285,83 ± 0,04 kJ/mol[4][14]
−237,24 kJ/mol[4]
Nevarnosti
Glavne nevarnostiutopitev
plaz (kot sneg)


zastrupitev z vodo
(glej tudi divodikov monoksid)

NFPA 704 (diamant ognja)
PlameniščeNegorljivo
Sorodne snovi
Drugi kationivodikov sulfid
vodikov selenid
vodikov telurid
vodikov polonid
vodikov peroksid
Sorodno topiloaceton
metanol
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°.[16] Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku.

Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape.

Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih.[17] Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %).[18][19][20] Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje.

Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu.[21] Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

SlovenščinaVietnameseEnglish Etimologija

Kapljica vode nad vodno površino; tekoča voda

  • Blok ledu

  • Oblaki v zemeljskem ozračju kondenzirajo iz plinastih vodnih hlapov

    • Spojina s formulo H2O ima dve uradni imeni: voda in oksidan.[27] Voda se imenuje tudi tekoča faza H2O.[28] Drugi dve običajni stanji vode sta trdni led in plinasti hlapi ali para. Dodajanje ali odvzemanje toplote lahko povzroči fazne spremembe: zmrzovanje pretvori vodo v led, taljenje led v vodo, izparevanje vodo v paro, kondenzacija paro v vodo, sublimacija led v paro in depozicija paro v led.[29]

    Gostota

    Plima
    in oseka v zlivu Fundy, Nova Škotska

    Morska voda vsebuje v povprečju okoli 3,5 % natrijevega klorida in manjše količine drugih snovi. Fizikalne lastnosti morske vode se v nekaterih pomembnih vidikih razlikujejo od lastnosti sladke vode. Morska voda zmrzne pri nižji temperaturi (okoli −1.9 °C). Njena gostota s padajočo temperaturo narašča, zato svoje maksimalne vrednosti ne doseže pri temperaturi nad lediščem. Slanost morske vode se spreminja od okoli 0,7 % v Baltiku do 4 % v Rdečem morju. V Mrtvem morju, ki je prav za prav jezero, je slanost izjemno visoka in se giblje med 30 in 40 %.

    Plimovanje ali bibavica je naraščanje in padanje gladine morja zaradi delovanja Lunine in Sončeve težnosti na oceane. Plimovanje povzroči spremembe globine morskih in estuarskih vodnih teles in tokove, imenovane plimski tokovi. Sprememba vodne gladine na določeni lokaciji je posledica položaja Lune in Sonca glede na Zemljo, vrtenja Zemlje in lokalne batimetrije. Pas morske obale, ki je ob plimi poplavljen in ob oseki kopen, se imenuje medplimno območje in je pomembno naravno okolje.

    SlovenščinaVietnameseEnglish Vplivi na življenje

    Biotska raznovrstnost koralnega grebena

  • Nekaj morskih diatomej, ključne skupine fitoplanktona

  • Raki na Von Dammovem hidrotermalnem polju preživijo tudi v spremenjeni kemiji vode

    • SlovenščinaVietnameseEnglish Vpliv na človeštvo

    Poraba vode za tono ali m3 živila

  • Kapljično namakanje

  • Namakanje pridelkov

    • Voda kot znanstveni standard

    Ročna vodna črpalka

  • Obrat za čiščenje vode

  • Razsoljevanje vode z reverzno osmozo; Barcelona, Španija

    • Raba v industriji Predvsem v organski kemiji pogosto navajana vrednost 15,7 za pKa vode je nepravilna.[8][9]

    SlovenščinaVietnameseEnglish Sklici John Riddick (1970). Organic Solvents Physical Properties and Methods of Purification. Wiley-Interscience. str. 67-68. ISBN 978-0471927266.
  • ↑ Hannu Sipola, Pekka Taskinen (julij 2018). "Activity of Supercooled Water on the Ice Curve and Other Thermodynamic Properties of Liquid Water up to the Boiling Point at Standard Pressure". Journal of Chemical & Engineering Data 63 (8). DOI: 10.1021/acs.jced.8b00251. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  • ↑ Water in Linstrom, Peter J.; Mallard, William G. (eds.); NIST Chemistry WebBook, NIST Standard Reference Database Number 69, National Institute of Standards and Technology, Gaithersburg (MD), http://webbook.nist.gov (pridobljeno 2016-5-27)
  • ↑ 4,0 4,1 4,2 Anatolievich, Kiper Ruslan. »Properties of substance: water«.
  • ↑ David R. Lide (ur.). CRC Handbook of Chemistry and Physics. 85. izdaja. Internet-Version: 2005. CRC Press/Taylor and Francis. Boca Raton, FL. Fluid Properties, str. 6-3 – 6-5.
  • ↑ Lide 2003, Chapter 8: Dissociation Constants of Inorganic Acids and Bases.
  • ↑ Weingärtner, Hermann; Franck, Ernst Ulrich (25. april 2005). »Supercritical Water as a Solvent«. Angewandte Chemie International Edition. Zv. 44, št. 18. str. 2672–2692. doi:10.1002/anie.200462468.
  • ↑ »What is the pKa of Water«. Univerza Kalifornije, Davis. 9. avgust 2015.
  • ↑ Silverstein, Todd P.; Heller, Stephen T. (17. april 2017). »pKa Values in the Undergraduate Curriculum: What Is the Real pKa of Water?«. Journal of Chemical Education. Zv. 94, št. 6. str. 690–695. Bibcode:2017JChEd..94..690S. doi:10.1021/acs.jchemed.6b00623.
  • ↑ Ramires, Maria L. V.; Castro, Carlos A. Nieto de; Nagasaka, Yuchi; Nagashima, Akira; Assael, Marc J.; Wakeham, William A. (1. maj 1995). »Standard Reference Data for the Thermal Conductivity of Water«. Journal of Physical and Chemical Reference Data. Zv. 24, št. 3. str. 1377–1381. Bibcode:1995JPCRD..24.1377R. doi:10.1063/1.555963. ISSN 0047-2689.
  • ↑ Lide 2003, 8—Concentrative Properties of Aqueous Solutions: Density, Refractive Index, Freezing Point Depression, and Viscosity.
  • ↑ Lide 2003, 6.186.
  • ↑ Lide 2003, 9—Dipole Moments.
  • ↑ 14,0 14,1 14,2 Water in Linstrom, Peter J.; Mallard, William G. (eds.); NIST Chemistry WebBook, NIST Standard Reference Database Number 69, National Institute of Standards and Technology, Gaithersburg (MD), http://webbook.nist.gov (pridobljeno 2014-06-01)
  • ↑ »Water Q&A: Why is water the »universal solvent«?«. United States Geological Survey. Pridobljeno 15. januarja 2021.
  • ↑ »10.2: Hybrid Orbitals in Water«. Chemistry LibreTexts (v angleščini). 18. marec 2020. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  • ↑ 17,0 17,1 »CIA – THE WORLD FACTBOOK Geography Geographic overview«. Centralna obveščevalna agencija. Pridobljeno 20. decembra 2008.
  • ↑ 18,0 18,1 Gleick, P.H., ur. (1993). Water in Crisis: A Guide to the World's Freshwater Resources. Oxford University Press. str. 13. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2013.
  • ↑ Water Vapor in the Climate System : Special report. Ameriško geofizikalno združenje. december 1995. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-03-28. https://web.archive.org/web/20070320034158/http://www.agu.org/sci_soc/mockler.html. 
  • ↑ »Vital Water«. UNEP. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2008.
  • ↑ Baroni, L.; Cenci, L.; Tettamanti, M.; Berati, M. (2007). »Evaluating the environmental impact of various dietary patterns combined with different food production systems«. European Journal of Clinical Nutrition. Zv. 61, št. 2. str. 279–286. doi:10.1038/sj.ejcn.1602522. PMID 17035955.
  • ↑ »Water (v.)«. www.etymonline.com. Online Etymology Dictionary. Arhivirano iz spletišča dne 2. avgusta 2017. Pridobljeno 20. maja 2017.
  • ↑ Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 620. ISBN 978-0-08-037941-8.
  • ↑ »Water, the Universal Solvent«. USGS. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2017. Pridobljeno 27. junija 2017.
  • ↑ Reece 2013, str. 48.
  • ↑ Reece 2013, str. 44.
  • ↑ Leigh, G. J.; Favre, H. A; Metanomski, W. V. (1998). Principles of chemical nomenclature: a guide to IUPAC recommendations (PDF). Oxford: Blackwell Science. ISBN 978-0-86542-685-6. OCLC 37341352. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. julija 2011.
  • ↑ PubChem. »Water« (v angleščini). National Center for Biotechnology Information. Pridobljeno 25. marca 2020.
  • ↑ 29,0 29,1 Belnay, Louise. »The water cycle« (PDF). Critical thinking activities. Earth System Research Laboratory. Pridobljeno 25. marca 2020.
  • ↑ 30,0 30,1 Oliveira, Mário J. de (2017). Equilibrium Thermodynamics (v angleščini). Springer. str. 120–124. ISBN 978-3-662-53207-2. Pridobljeno 26. marca 2020.
  • ↑ 31,0 31,1 Ball, Philip (2008). »Water: Water—an enduring mystery«. Nature. Zv. 452, št. 7185. str. 291–2. Bibcode:2008Natur.452..291B. doi:10.1038/452291a. PMID 18354466. S2CID 4365814. Arhivirano iz spletišča dne 17. novembra 2016. Pridobljeno 15. novembra 2016.
  • ↑ Kotz, J.C.; Treichel, P.; Weaver, G.C. (2005). Chemistry & Chemical Reactivity. Thomson Brooks/Cole. ISBN 978-0-534-39597-1.
  • ↑ Ben-Naim, Ariel; Ben-Naim, Roberta; in sod. (2011). Alice's Adventures in Water-land. Singapore. doi:10.1142/8068. ISBN 978-981-4338-96-7.
  • ↑ Matsuoka, N.; Murton, J. (2008). »Frost weathering: recent advances and future directions«. Permafrost Periglac. Process. Zv. 19, št. 2. str. 195–210. doi:10.1002/ppp.620.
  • ↑ Wiltse, Brendan. »A Look Under The Ice: Winter Lake Ecology«. Ausable River Association. Pridobljeno 23. aprila 2020.
  • ↑ 36,0 36,1 Chen, Zijun (21. april 2010). »Measurement of Diamagnetism in Water« (v ameriški angleščini). {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  • ↑ Wells, Sarah (21. januar 2017). »The Beauty and Science of Snowflakes«. Smithsonian Science Education Center (v angleščini). Pridobljeno 25. marca 2020.
  • ↑ Fellows, P. (Peter) (2017). »Freeze drying and freeze concentration«. Food processing technology: principles and practice (4th izd.). Kent: Woodhead Publishing/Elsevier Science. str. 929–940. ISBN 978-0081005231. OCLC 960758611.
  • ↑ Siegert, Martin J.; Ellis-Evans, J. Cynan; Tranter, Martyn; Mayer, Christoph; Petit, Jean-Robert; Salamatin, Andrey; Priscu, John C. (december 2001). »Physical, chemical and biological processes in Lake Vostok and other Antarctic subglacial lakes«. Nature. Zv. 414, št. 6864. str. 603–609. Bibcode:2001Natur.414..603S. doi:10.1038/414603a. PMID 11740551. S2CID 4423510.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  • ↑ Davies, Bethan. »Antarctic subglacial lakes«. AntarcticGlaciers. Pridobljeno 25. marca 2020.
  • ↑ Masterton, William L.; Hurley, Cecile N. (2008). Chemistry : principles and reactions (6th izd.). Cengage Learning. str. 230. ISBN 9780495126713. Pridobljeno 3. aprila 2020.
  • ↑ Peaco, Jim. »Yellowstone Lesson Plan: How Yellowstone Geysers Erupt - Yellowstone National Park (U.S. National Park Service)«. National Park Service (v angleščini). Pridobljeno 5. aprila 2020.
  • ↑ Brahic, Catherine. »Found: The hottest water on Earth«. New Scientist. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  • ↑ USDA Food Safety and Inspection Service. »High Altitude Cooking and Food Safety« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. januarja 2021. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  • ↑ »Pressure Cooking - Food Science«. Exploratorium (v angleščini). 26. september 2019.
  • ↑ Allain, Rhett (12. september 2018). »Yes, You Can Boil Water at Room Temperature. Here's How«. Wired (v angleščini). Pridobljeno 5. aprila 2020.
  • ↑ Murphy, D. M.; Koop, T. (1. april 2005). »Review of the vapour pressures of ice and supercooled water for atmospheric applications«. Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society. Zv. 131, št. 608. str. 1540. Bibcode:2005QJRMS.131.1539M. doi:10.1256/qj.04.94.
  • ↑ The International System of Units (SI) (PDF) (8. izd.), Mednarodni urad za uteži in mere, 2006, str. 114, ISBN 92-822-2213-6, arhivirano (PDF) iz spletišča dne 14. avgusta 2017
  • ↑ »9th edition of the SI Brochure«. Mednarodni urad za uteži in mere. 2019. Pridobljeno 20. maja 2019.
  • ↑ Wagner, W.; Pruß, A. (Junij 2002). »The IAPWS Formulation 1995 for the Thermodynamic Properties of Ordinary Water Substance for General and Scientific Use«. Journal of Physical and Chemical Reference Data. Zv. 31, št. 2. str. 398. doi:10.1063/1.1461829.
  • ↑ Weingärtner, Hermann; Franck, Ernst Ulrich (29. april 2005). »Supercritical Water as a Solvent«. Angewandte Chemie International Edition. Zv. 44, št. 18. str. 2672–2692. doi:10.1002/anie.200462468. PMID 15827975.
  • ↑ Adschiri, Tadafumi; Lee, Youn-Woo; Goto, Motonobu; Takami, Seiichi (2011). »Green materials synthesis with supercritical water«. Green Chemistry. Zv. 13, št. 6. str. 1380. doi:10.1039/c1gc15158d.
  • ↑ Murray, Benjamin J.; Knopf, Daniel A.; Bertram, Allan K. (2005). »The formation of cubic ice under conditions relevant to Earth's atmosphere«. Nature. Zv. 434, št. 7030. str. 202–205. Bibcode:2005Natur.434..202M. doi:10.1038/nature03403. PMID 15758996. S2CID 4427815.
  • ↑ Salzmann, Christoph G. (14. februar 2019). »Advances in the experimental exploration of water's phase diagram«. The Journal of Chemical Physics. Zv. 150, št. 6. str. 060901. arXiv:1812.04333. Bibcode:2019JChPh.150f0901S. doi:10.1063/1.5085163. PMID 30770019.
  • ↑ Sokol, Joshua (12. maj 2019). »A Bizarre Form of Water May Exist All Over the Universe«. Wired. Wired.com. Arhivirano iz spletišča dne 12. maja 2019. Pridobljeno 1. septembra 2021.
  • ↑ Millot, M.; Coppari, F.; Rygg, J.R.; Barrios, Antonio Correa; Hamel, Sebastien; Swift, Damian C.; Eggert, Jon H. (2019). »Nanosecond X-ray diffraction of shock-compressed superionic water ice«. Nature. Zv. 569, št. 7755. Springer. str. 251–255. Bibcode:2019Natur.569..251M. doi:10.1038/s41586-019-1114-6. OSTI 1568026. PMID 31068720. S2CID 148571419.
  • ↑ Peplow, Mark (25. marec 2015). »Graphene sandwich makes new form of ice«. Nature. doi:10.1038/nature.2015.17175. S2CID 138877465.
  • ↑ Maestro, L.M.; Marqués, M.I.; Camarillo, E.; Jaque, D.; Solé, J. García; Gonzalo, J.A.; Jaque, F.; Valle, Juan C. Del; Mallamace, F. (1. januar 2016). »On the existence of two states in liquid water: impact on biological and nanoscopic systems«. International Journal of Nanotechnology. Zv. 13, št. 8–9. str. 667–677. Bibcode:2016IJNT...13..667M. doi:10.1504/IJNT.2016.079670. Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2017.
  • ↑ Mallamace, Francesco; Corsaro, Carmelo; Stanley, H. Eugene (18. december 2012). »A singular thermodynamically consistent temperature at the origin of the anomalous behavior of liquid water«. Scientific Reports. Zv. 2, št. 1. str. 993. Bibcode:2012NatSR...2E.993M. doi:10.1038/srep00993. PMC 3524791. PMID 23251779.
  • ↑ Perakis, Fivos; Amann-Winkel, Katrin; Lehmkühler, Felix; Sprung, Michael; Mariedahl, Daniel; Sellberg, Jonas A.; Pathak, Harshad; Späh, Alexander; Cavalca, Filippo; Ricci, Alessandro; Jain, Avni; Massani, Bernhard; Aubree, Flora; Benmore, Chris J.; Loerting, Thomas; Grübel, Gerhard; Pettersson, Lars G.M.; Nilsson, Anders (26. junij 2017). »Diffusive dynamics during the high-to-low density transition in amorphous ice«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. Zv. 13, št. 8–9. str. 667–677. Bibcode:2017PNAS..114.8193P. doi:10.1073/pnas.1705303114. PMC 5547632. PMID 28652327.
  • ↑ Rolls, Edmund T. (2005). Emotion Explained. Oxford University Press, Medical. ISBN 9780198570035.
  • ↑ Llinas, R.; Precht W. (2012). Frog Neurobiology: A Handbook. Springer Science & Business Media. ISBN 9783642663161.
  • ↑ Candau, Joël (2004). »The Olfactory Experience: constants and cultural variables«. Water Science and Technology. Zv. 49, št. 9. str. 11–17. doi:10.2166/wst.2004.0522. PMID 15237601. Arhivirano iz spletišča dne 2. oktobra 2016. Pridobljeno 28. septembra 2016.
  • ↑ Braun, Charles L.; Smirnov, Sergei N. (1993). »Why is water blue?«. J. Chem. Educ. Zv. 70, št. 8. str. 612. Bibcode:1993JChEd..70..612B. doi:10.1021/ed070p612. Arhivirano iz spletišča dne 20. marca 2012. Pridobljeno 21. aprila 2007.
  • ↑ Nakamoto, Kazuo (1997). Infrared and Raman Spectra of Inorganic and Coordination Compounds, Part A: Theory and Applications in Inorganic Chemistry (5th ed.). New York: Wiley. str. 170. ISBN 0-471-16394-5.
  • ↑ Ball 2001, str. 168.
  • ↑ Franks 2007, str. 10.
  • ↑ »Physical Chemistry of Water«. Michigan State University. Pridobljeno 11. septembra 2020.
  • ↑ Ball 2001, str. 169.
  • ↑ Isaacs, E.D; Shukla, A; Platzman, P.M; Hamann, D.R; Barbiellini, B; Tulk, C.A (1. marec 2000). »Compton scattering evidence for covalency of the hydrogen bond in ice«. Journal of Physics and Chemistry of Solids. Zv. 61, št. 3. str. 403–406. Bibcode:2000JPCS...61..403I. doi:10.1016/S0022-3697(99)00325-X.
  • ↑ Campbell, Neil A.; Williamson, Brad; Heyden, Robin J. (2006). Biology: Exploring Life. Boston, Massachusetts: Pearson Prentice Hall. ISBN 978-0-13-250882-7. Arhivirano iz spletišča dne 2. novembra 2014. Pridobljeno 11. novembra 2008.
  • ↑ Capillary Action – Liquid, Water, Force, and Surface – JRank Articles Arhivirano 27. maja 2013 na Wayback Machine.. Science.jrank.org. Pridobljeno 28. septembra 2015.
  • ↑ Ball, Philip (14. september 2007). »Burning water and other myths«. News@nature. doi:10.1038/news070910-13. S2CID 129704116. Arhivirano iz spletišča dne 28. februarja 2009. Pridobljeno 14. septembra 2007.
  • ↑ Fine, R.A.; Millero, F.J. (1973). »Compressibility of water as a function of temperature and pressure«. Journal of Chemical Physics. Zv. 59, št. 10. str. 5529. Bibcode:1973JChPh..59.5529F. doi:10.1063/1.1679903.
  • ↑ Nave, R. »Bulk Elastic Properties«. HyperPhysics. Georgia State University. Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2007. Pridobljeno 26. oktobra 2007.
  • ↑ UK National Physical Laboratory, Calculation of absorption of sound in seawater Arhivirano 3. oktobra 2016 na Wayback Machine..
  • ↑ Gleick, P.H., ur. (1993). Water in Crisis: A Guide to the World's Freshwater Resources. Oxford University Press. str. 15, Table 2.3. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2013.
  • ↑ Ben-Naim, Arieh; Ben-Naim, Roberta (2011). Alice's Adventures in Water-land. World Scientific Publishing. str. 31. doi:10.1142/8068. ISBN 978-981-4338-96-7.
  • ↑ Gleick, Peter H. (1993). Water in Crisis (1 izd.). New York: Oxford University Press. str. [1]. ISBN 019507627-3.
  • ↑ Wada, Yoshihide; Van Beek, L.P.H.; Bierkens, Marc FP (2012). »Nonsustainable groundwater sustaining irrigation: A global assessment«. Water Resources Research. Zv. 48, št. 6. str. W00L06. Bibcode:2012WRR....48.0L06W. doi:10.1029/2011WR010562.
  • ↑ »Catalyst helps split water : Plants«. AskNature (v ameriški angleščini). Pridobljeno 10. septembra 2020.
  • ↑ »On Water«. Evropska investicijska banka (v angleščini). Pridobljeno 13. oktobra 2020.
  • ↑ »2.4 billion Without Adequate Sanitation. 600 million Without Safe Water. Can We Fix it by 2030?«. ieg.worldbankgroup.org (v angleščini). Pridobljeno 13. oktobra 2020.
  • ↑ »World Health Organization. Safe Water and Global Health«. Who.int. 25. junij 2008. Arhivirano iz spletišča dne 24. decembra 2010. Pridobljeno 25. julija 2010.
  • ↑ UNEP International Environment (2002). Environmentally Sound Technology for Wastewater and Stormwater Management: An International Source Book. IWA Publishing. ISBN 978-1-84339-008-4. OCLC 49204666.
  • ↑ Ravindranath, Nijavalli H.; Sathaye, Jayant A. (2002). Climate Change and Developing Countries. Springer. ISBN 978-1-4020-0104-8. OCLC 231965991.
  • ↑ »Kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji-Poročilo za leto 2020« (PDF). Agencija RS za okolje (ARSO). november 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  • ↑ »Ekološko stanje površinskih voda v Sloveniji-Poročilo o monitoringu za leto 2018« (PDF). ARSO. Oktober 2020. Pridobljeno 7. junija 2022.
  • ↑ »Water withdrawals per capita«. Our World in Data. Pridobljeno 6. marca 2020.
  • ↑ »WBCSD Water Facts & Trends«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2012. Pridobljeno 25. julija 2010.
  • ↑ United Nations Press Release POP/952 (13. marec 2007). World population will increase by 2.5 billion by 2050 Arhivirano 27. julija 2014 na Wayback Machine.
  • ↑ Molden, D. (ur). Water for food, Water for life: A Comprehensive Assessment of Water Management in Agriculture. Earthscan/IWMI, 2007.
  • ↑ Chartres, C., Varma, S. (2010). Out of water. From Abundance to Scarcity and How to Solve the World's Water Problems. FT Press (US).
  • ↑ Chapagain, A.K.; Hoekstra, A.Y.; Savenije, H.H.G.; Guatam, R. (september 2005). »The Water Footprint of Cotton Consumption« (PDF). IHE Delft Institute for Water Education. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 26. marca 2019. Pridobljeno 24. oktobra 2019.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  • ↑ Décret relatif aux poids et aux mesures. 18 germinal an 3 (7. april 1795) Arhivirano 25. februarja 2013 na Wayback Machine. (francosko). quartier-rural.org
  • ↑ here L'Histoire Du Mètre, La Détermination De L'Unité De Poids Arhivirano 25. julija 2013 na Wayback Machine.. histoire.du.metre.free.fr
  • ↑ Re: What percentage of the human body is composed of water? Arhivirano 25. novembra 2007 na Wayback Machine. Jeffrey Utz, M.D., The MadSci Network
  • ↑ »Healthy Water Living«. BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2007. Pridobljeno 1. februarja 2007.
  • ↑ Rhoades RA; Tanner GA (2003). Medical Physiology (2. izd.). Baltimore: Lippincott Williams & Wilkins. ISBN 978-0-7817-1936-0. OCLC 50554808.
  • ↑ Noakes TD; Goodwin N; Rayner BL; in sod. (1985). »Water intoxication: a possible complication during endurance exercise«. Med Sci Sports Exerc. Zv. 17, št. 3. str. 370–375. doi:10.1249/00005768-198506000-00012. PMID 4021781.
  • ↑ Noakes TD; Goodwin N; Rayner BL; Branken T; Taylor RK (2005). »Water intoxication: a possible complication during endurance exercise, 1985«. Wilderness Environ Med. Zv. 16, št. 4. str. 221–227. doi:10.1580/1080-6032(2005)16[221:WIAPCD]2.0.CO;2. PMID 16366205.
  • ↑ Valtin, Heinz (2002). »"Drink at least eight glasses of water a day." Really? Is there scientific evidence for "8 × 8"?« (PDF). American Journal of Physiology. Regulatory, Integrative and Comparative Physiology. Zv. 283, št. 5. str. R993–R1004. doi:10.1152/ajpregu.00365.2002. PMID 12376390. S2CID 2256436. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. februarja 2019.
  • ↑ Stookey JD; Constant F; Popkin BM; Gardner CD (november 2008). »Drinking water is associated with weight loss in overweight dieting women independent of diet and activity«. Obesity. Zv. 16, št. 11. str. 2481–2488. doi:10.1038/oby.2008.409. PMID 18787524. S2CID 24899383.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  • ↑ »Drink water to curb weight gain? Clinical trial confirms effectiveness of simple appetite control method«. www.sciencedaily.com. 23. avgust 2010. Arhivirano iz spletišča dne 7. julija 2017. Pridobljeno 14. maja 2017.
  • ↑ Dubnov-Raz G; Constantini NW; Yariv H; Nice S; Shapira N (Oktober 2011). »Influence of water drinking on resting energy expenditure in overweight children«. International Journal of Obesity. Zv. 35, št. 10. str. 1295–1300. doi:10.1038/ijo.2011.130. PMID 21750519.
  • ↑ Dennis EA; Dengo AL; Comber DL; in sod. (Februar 2010). »Water consumption increases weight loss during a hypocaloric diet intervention in middle-aged and older adults«. Obesity. Zv. 18, št. 2. str. 300–307. doi:10.1038/oby.2009.235. PMC 2859815. PMID 19661958.
  • ↑ Vij VA; Joshi AS (september 2013). »Effect of 'water induced thermogenesis' on body weight, body mass index and body composition of overweight subjects«. Journal of Clinical and Diagnostic Research. Zv. 7, št. 9. str. 1894–1896. doi:10.7860/JCDR/2013/5862.3344. PMC 3809630. PMID 24179891.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  • ↑ Muckelbauer R; Sarganas G; Grüneis A; Müller-Nordhorn J (Avgust 2013). »Association between water consumption and body weight outcomes: a systematic review«. The American Journal of Clinical Nutrition. Zv. 98, št. 2. str. 282–299. doi:10.3945/ajcn.112.055061. PMID 23803882. S2CID 12265434.
  • ↑ Water, Constipation, Dehydration, and Other Fluids Arhivirano 4. marec 2015 na Wayback Machine.. Sciencedaily.com. Pridobljeno 28. sptembra 2015.
  • ↑ Food and Nutrition Board, National Academy of Sciences. Recommended Dietary Allowances. National Research Council, Reprint and Circular Series, No. 122. 1945. str. 3–18.
  • ↑ Dietary Reference Intakes for Water, Potassium, Sodium, Chloride, and Sulfate. Washington, D.C.: National Academies Press. 18. maj 2005. doi:10.17226/10925. ISBN 978-0-309-09169-5.
  • ↑ »Water: How much should you drink every day?«. Mayoclinic.com. Arhivirano iz spletišča dne 4. decembra 2010. Pridobljeno 25. julija 2010.
  • ↑ Smith, Roland (2008). Conquering Chemistry (4. izd.). Cengage Learning Australia. ISBN 978-0170226820.
  • ↑ Maton, Anthea; Jean Hopkins; Charles William McLaughlin; Susan Johnson; Maryanna Quon Warner; David LaHart; Jill D. Wright (1993). Human Biology and Health. Englewood Cliffs, New Jersey: Prentice Hall. ISBN 978-0-13-981176-0. OCLC 32308337.
  • ↑ Unesco (2006). Water: a shared responsibility. Berghahn Books. str. 125. ISBN 978-1-84545-177-6.
  • ↑ »Morphometric data«. A new bathymetric map of Lake Baikal. Gent: Univerza v Gentu. Oktober 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 9. junija 2009.
  • ↑ »Letno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2020« (PDF). Ministrstvo za zdravje. Junij 2021. Pridobljeno 7. junija 2022.
  • ↑ Water Use in the United States. National Atlas.gov. Arhivirano 14. avgusta 2009 na Wayback Machine.
  • ↑ »Material Safety Data Sheet: Quicklime« (PDF). Lhoist North America. 6. avgust 2012. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 5. julija 2016. Pridobljeno 24. oktobra 2019.
  • ↑ Naumann d'Alnoncourt, Raoul; Csepei, Lénárd-István; Hävecker, Michael; Girgsdies, Frank; Schuster, Manfred E; Schlögl, Robert; Trunschke, Annette (2014). »The reaction network in propane oxidation over phase-pure MoVTeNb M1 oxide catalysts« (PDF). Journal of Catalysis. Zv. 311. str. 369–385. doi:10.1016/j.jcat.2013.12.008. hdl:11858/00-001M-0000-0014-F434-5. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. februarja 2016. Pridobljeno 14. januarja 2018.
  • ↑ Hävecker, Michael; Wrabetz, Sabine; Kröhnert, Jutta; Csepei, Lenard-Istvan; Naumann d'Alnoncourt, Raoul; Kolen'Ko, Yury V; Girgsdies, Frank; Schlögl, Robert; Trunschke, Annette (2012). »Surface chemistry of phase-pure M1 MoVTeNb oxide during operation in selective oxidation of propane to acrylic acid« (PDF). Journal of Catalysis. Zv. 285. str. 48–60. doi:10.1016/j.jcat.2011.09.012. hdl:11858/00-001M-0000-0012-1BEB-F. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. oktobra 2016. Pridobljeno 14. januarja 2018.
  • ↑ Kinetic studies of propane oxidation on Mo and V based mixed oxide catalysts (PDF). 2011. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 20. decembra 2016. Pridobljeno 14. januarja 2018.
  • ↑ Amakawa, Kazuhiko; Kolen'Ko, Yury V; Villa, Alberto; Schuster, Manfred E/; Csepei, Lénárd-István; Weinberg, Gisela; Wrabetz, Sabine; Naumann d'Alnoncourt, Raoul; Girgsdies, Frank; Prati, Laura; Schlögl, Robert; Trunschke, Annette (2013). »Multifunctionality of Crystalline MoV(TeNb) M1 Oxide Catalysts in Selective Oxidation of Propane and Benzyl Alcohol«. ACS Catalysis. Zv. 3, št. 6. str. 1103–1113. doi:10.1021/cs400010q. Arhivirano iz spletišča dne 22. oktobra 2018. Pridobljeno 14. januarja 2018.
  • ↑ Duff, Sister Loretto Basil (1916). A Course in Household Arts: Part I. Whitcomb & Barrows.
  • ↑ 125,0 125,1 Vaclavik, Vickie A.; Christian, Elizabeth W. (2007). Essentials of Food Science. Springer. ISBN 978-0-387-69939-4.
  • ↑ 126,0 126,1 DeMan, John M. (1999). Principles of Food Chemistry. Springer. ISBN 978-0-8342-1234-3.
  • ↑ »Map showing the rate of hardness in mg/l as Calcium carbonate in England and Wales« (PDF). DEFRA/ Drinking Water Inspectorate. 2009. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 29. maja 2015. Pridobljeno 18. maja 2015.
  • ↑ »Water hardness«. US Geological Service. 8. april 2014. Arhivirano iz spletišča dne 18. maja 2015. Pridobljeno 18. maja 2015.
  • ↑ Mekonnen, M.M.; Hoekstra, A.Y. (december 2010). »The green, blue and grey water footprint of farm animals and animal products, Value of Water Research Report Series No. 48 – Volume 1: Main report« (PDF). UNESCO – IHE Institute for Water Education. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 27. maja 2014. Pridobljeno 30. januarja 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  • ↑ »WHO Model List of EssentialMedicines« (PDF). World Health Organization. Oktober 2013. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 23. aprila 2014. Pridobljeno 22. aprila 2014.
  • ↑ »ALMA Greatly Improves Capacity to Search for Water in Universe«. Arhivirano iz spletišča dne 23. julija 2015. Pridobljeno 20. julija 2015.
  • ↑ Melnick, Gary, Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics, Neufeld, David, Johns Hopkins University citiran v:»Discover of Water Vapor Near Orion Nebula Suggests Possible Origin of H20 in Solar System (sic)«. The Harvard University Gazette. 23. april 1998. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2000.»Space Cloud Holds Enough Water to Fill Earth's Oceans 1 Million Times«. Headlines@Hopkins, JHU. 9. april 1998. Arhivirano iz spletišča dne 9. novembra 2007. Pridobljeno 21. aprila 2007.»Water, Water Everywhere: Radio telescope finds water is common in universe«. The Harvard University Gazette. 25. februar 1999. Arhivirano iz spletišča dne 19. maja 2011. Pridobljeno 19. septembra 2010. (archive link)
  • ↑ 133,0 133,1 Clavin, Whitney; Buis, Alan (22. julij 2011). »Astronomers Find Largest, Most Distant Reservoir of Water«. NASA. Arhivirano iz spletišča dne 24. julija 2011. Pridobljeno 25. julija 2011.
  • ↑ 134,0 134,1 »Astronomers Find Largest, Oldest Mass of Water in Universe«. Space.com. 22. julij 2011. Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2011. Pridobljeno 23. julija 2011.
  • ↑ Bova, Ben (13. oktober 2009). Faint Echoes, Distant Stars: The Science and Politics of Finding Life Beyond Earth. Zondervan. ISBN 9780061854484.
  • ↑ Solanki, S.K.; Livingston, W.; Ayres, T. (1994). »New Light on the Heart of Darkness of the Solar Chromosphere« (PDF). Science. Zv. 263, št. 5143. str. 64–66. Bibcode:1994Sci...263...64S. doi:10.1126/science.263.5143.64. PMID 17748350. S2CID 27696504. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. marca 2019.
  • ↑ »MESSENGER Scientists 'Astonished' to Find Water in Mercury's Thin Atmosphere«. Planetary Society. 3. julij 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2010. Pridobljeno 5. julija 2008.
  • ↑ Bertaux, Jean-Loup; Vandaele, Ann-Carine; Korablev, Oleg; Villard, E.; Fedorova, A.; Fussen, D.; Quémerais, E.; Belyaev, D.; in sod. (2007). »A warm layer in Venus' cryosphere and high-altitude measurements of HF, HCl, H2O and HDO«. Nature. Zv. 450, št. 7170. str. 646–649. Bibcode:2007Natur.450..646B. doi:10.1038/nature05974. PMID 18046397. S2CID 4421875.
  • ↑ Sridharan, R.; Ahmed, S.M.; Dasa, Tirtha Pratim; Sreelathaa, P.; Pradeepkumara, P.; Naika, Neha; Supriya, Gogulapati (2010). »'Direct' evidence for water (H2O) in the sunlit lunar ambience from CHACE on MIP of Chandrayaan I«. Planetary and Space Science. Zv. 58, št. 6. str. 947. Bibcode:2010P&SS...58..947S. doi:10.1016/j.pss.2010.02.013.
  • ↑ Rapp, Donald (28. november 2012). Use of Extraterrestrial Resources for Human Space Missions to Moon or Mars. Springer. str. 78. ISBN 978-3-642-32762-9. Arhivirano iz spletišča dne 15. julija 2016. Pridobljeno 9. februarja 2016.
  • ↑ Küppers, M.; O'Rourke, L.; Bockelée-Morvan, D.; Zakharov, V.; Lee, S.; Von Allmen, P.; Carry, B.; Teyssier, D.; Marston, A.; Müller, T.; Crovisier, J.; Barucci, M.A.; Moreno, R. (23. januar 2014). »Localized sources of water vapour on the dwarf planet (1) Ceres«. Nature. Zv. 505, št. 7484. str. 525–527. Bibcode:2014Natur.505..525K. doi:10.1038/nature12918. PMID 24451541. S2CID 4448395.
  • ↑ Atreya, Sushil K.; Wong, Ah-San (2005). »Coupled Clouds and Chemistry of the Giant Planets  A Case for Multiprobes« (PDF). Space Science Reviews. Zv. 116, št. 1–2. str. 121–136. Bibcode:2005SSRv..116..121A. doi:10.1007/s11214-005-1951-5. hdl:2027.42/43766. S2CID 31037195. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 22. julija 2011. Pridobljeno 1. aprila 2014.
  • ↑ Cook, Jia-Rui C.; Gutro, Rob; Brown, Dwayne; Harrington, J.D.; Fohn, Joe (12. december 2013). »Hubble Sees Evidence of Water Vapor at Jupiter Moon«. NASA. Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2013. Pridobljeno 12. decembra 2013.
  • ↑ Hubbard, W.B. (1997). »Neptune's Deep Chemistry«. Science. Zv. 275, št. 5304. str. 1279–1280. doi:10.1126/science.275.5304.1279. PMID 9064785. S2CID 36248590.
  • ↑ Water Found on Distant Planet Arhivirano 16. julija 2007 na Wayback Machine. 12. julija 2007 by Laura Blue, Time
  • ↑ Water Found in Extrasolar Planet's Atmosphere Arhivirano 30. december 2010 na Wayback Machine. – Space.com
  • ↑ Lockwood, Alexandra C; Johnson, John A; Bender, Chad F; Carr, John S; Barman, Travis; Richert, Alexander J.W.; Blake, Geoffrey A (2014). »Near-IR Direct Detection of Water Vapor in Tau Boo B«. The Astrophysical Journal. Zv. 783, št. 2. str. L29. arXiv:1402.0846. Bibcode:2014ApJ...783L..29L. doi:10.1088/2041-8205/783/2/L29. S2CID 8463125.
  • ↑ Clavin, Whitney; Chou, Felicia; Weaver, Donna; Villard; Johnson, Michele (24. september 2014). »NASA Telescopes Find Clear Skies and Water Vapor on Exoplanet«. NASA. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2017. Pridobljeno 24. septembra 2014.
  • ↑ 149,0 149,1 Hanslmeier, Arnold (29. september 2010). Water in the Universe. Springer Science & Business Media. str. 159–. ISBN 978-90-481-9984-6. Arhivirano iz spletišča dne 15. julija 2016. Pridobljeno 9. februarja 2016.
  • ↑ »Hubble Traces Subtle Signals of Water on Hazy Worlds«. NASA. 3. december 2013. Arhivirano iz spletišča dne 6. decembra 2013. Pridobljeno 4. decembra 2013.
  • ↑ Water Found on Distant Planet Arhivirano 16. julija 2007 na Wayback Machine. 12. julija 2007 By Laura Blue, Time
  • ↑ Andersson, Jonas (junij 2012). Water in stellar atmospheres "Is a novel picture required to explain the atmospheric behavior of water in red giant stars?" Arhivirano 13. februarja 2015 na Wayback Machine. Lund Observatory, Lund University, Sweden
  • ↑ Arnold Hanslmeier (29. september 2010). Water in the Universe. Springer Science & Business Media. str. 159–.ISBN 978-90-481-9984-6. Arhivirano iz zvirnika 15. julija 2016. Pridovljeno 9- februarja 2016.
  • ↑ »Herschel Finds Oceans of Water in Disk of Nearby Star«. NASA. 20. oktober 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2015. Pridobljeno 28. septembra 2015.
  • ↑ Lloyd, Robin (11. julij 2001). »Water Vapor, Possible Comets, Found Orbiting Star«. Space.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2009. Pridobljeno 15. decembra 2006.
  • ↑ »NASA Confirms Evidence That Liquid Water Flows on Today's Mars«. NASA. 28. september 2015. Pridobljeno 22. junija 2020.
  • ↑ Platt, Jane; Bell, Brian (3. april 2014). »NASA Space Assets Detect Ocean inside Saturn Moon«. NASA. Arhivirano iz spletišča dne 3. aprila 2014. Pridobljeno 3. aprila 2014.
  • ↑ Iess, L.; Stevenson, D. J.; Parisi, M.; Hemingway, D.; Jacobson, R.A.; Lunine, Jonathan I.; Nimmo, F.; Armstrong, J. W.; Asmar, S. W.; Ducci, M.; Tortora, P. (4. april 2014). »The Gravity Field and Interior Structure of Enceladus« (PDF). Science. Zv. 344, št. 6179. str. 78–80. Bibcode:2014Sci...344...78I. doi:10.1126/science.1250551. PMID 24700854. S2CID 28990283. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 2. decembra 2017. Pridobljeno 14. julija 2019.
  • ↑ Dunaeva, A.N.; Kronrod, V.A.; Kuskov, O.L. (2013). »Numerical Models of Titan's Interior with Subsurface Ocean« (PDF). 44th Lunar and Planetary Science Conference (2013). Št. 1719. str. 2454. Bibcode:2013LPI....44.2454D. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 23. marca 2014. Pridobljeno 23. marca 2014.
  • ↑ Tritt, Charles S. (2002). »Possibility of Life on Europa«. Milwaukee School of Engineering. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. junija 2007. Pridobljeno 10. avgusta 2007.
  • ↑ Dunham, Will (3. maj 2014). »Jupiter's moon Ganymede may have 'club sandwich' layers of ocean«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2014. Pridobljeno 28. septembra 2015.
  • ↑ Carr, M.H. (1996). Water on Mars. New York: Oxford University Press. str. 197.
  • ↑ Bibring, J.-P.; Langevin, Yves; Poulet, François; Gendrin, Aline; Gondet, Brigitte; in sod. (2004). »Perennial Water Ice Identified in the South Polar Cap of Mars«. Nature. Zv. 428, št. 6983. str. 627–630. Bibcode:2004Natur.428..627B. doi:10.1038/nature02461. PMID 15024393. S2CID 4373206.
  • ↑ Versteckt in Glasperlen: Auf dem Mond gibt es Wasser – Wissenschaft – Arhivirano 10. julija 2008 na Wayback Machine. Der Spiegel – Nachrichten
  • ↑ Water Molecules Found on the Moon Arhivirano 27. septembra 2009 na Wayback Machine., NASA, 24. septembra
  • ↑ McCord, T.B.; Sotin, C. (21. maj 2005). »Ceres: Evolution and current state«. Journal of Geophysical Research: Planets. Zv. 110, št. E5. str. E05009. Bibcode:2005JGRE..110.5009M. doi:10.1029/2004JE002244.
  • ↑ Thomas, P.C.; Parker, J.Wm.; McFadden, L.A.; in sod. (2005). »Differentiation of the asteroid Ceres as revealed by its shape«. Nature. Zv. 437, št. 7056. str. 224–226. Bibcode:2005Natur.437..224T. doi:10.1038/nature03938. PMID 16148926. S2CID 17758979.
  • ↑ Carey, Bjorn (7. september 2005). »Largest Asteroid Might Contain More Fresh Water than Earth«. SPACE.com. Arhivirano iz spletišča dne 18. decembra 2010. Pridobljeno 16. avgusta 2006.
  • ↑ Chang, Kenneth (12. marec 2015). »Suddenly, It Seems, Water Is Everywhere in Solar System«. New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 12. avgusta 2018. Pridobljeno 12. marca 2015.
  • ↑ Kuskov, O.L.; Kronrod, V.A. (2005). »Internal structure of Europa and Callisto«. Icarus. Zv. 177, št. 2. str. 550–369. Bibcode:2005Icar..177..550K. doi:10.1016/j.icarus.2005.04.014.
  • ↑ Showman, A. P.; Malhotra, R. (1. oktober 1999). »The Galilean Satellites« (PDF). Science. Zv. 286, št. 5437. str. 77–84. doi:10.1126/science.286.5437.77. PMID 10506564. S2CID 9492520. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. aprila 2020.
  • ↑ 172,0 172,1 Sparrow, Giles (2006). The Solar System. Thunder Bay Press. ISBN 978-1-59223-579-7.
  • ↑ Tobie, G.; Grasset, Olivier; Lunine, Jonathan I.; Mocquet, Antoine; Sotin, Christophe (2005). »Titan's internal structure inferred from a coupled thermal-orbital model«. Icarus. Zv. 175, št. 2. str. 496–502. Bibcode:2005Icar..175..496T. doi:10.1016/j.icarus.2004.12.007.
  • ↑ Verbiscer, A.; French, R.; Showalter, M.; Helfenstein, P. (9. februar 2007). »Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act«. Science. Zv. 315, št. 5813. str. 815. Bibcode:2007Sci...315..815V. doi:10.1126/science.1134681. PMID 17289992. S2CID 21932253. (supporting online material, table S1)
  • ↑ Greenberg, J. Mayo (1998). »Making a comet nucleus«. Astronomy and Astrophysics. Zv. 330. str. 375. Bibcode:1998A&A...330..375G.
  • ↑ »Dirty Snowballs in Space«. Starryskies. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2013. Pridobljeno 15. avgusta 2013.
  • ↑ E.L. Gibb; M.J. Mumma; N. Dello Russo; M.A. DiSanti; K. Magee-Sauer (2003). »Methane in Oort Cloud comets«. Icarus. Zv. 165, št. 2. str. 391–406. Bibcode:2003Icar..165..391G. doi:10.1016/S0019-1035(03)00201-X.
  • ↑ »MESSENGER Finds New Evidence for Water Ice at Mercury's Poles«. NASA. 29. november 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2012.
  • ↑ Thomas, P.C.; Burns, J.A.; Helfenstein, P.; Squyres, S.; Veverka, J.; Porco, C.; Turtle, E.P.; McEwen, A.; Denk, T.; Giesef, B.; Roatschf, T.; Johnsong, T.V.; Jacobsong, R.A. (Oktober 2007). »Shapes of the saturnian icy satellites and their significance« (PDF). Icarus. Zv. 190, št. 2. str. 573–584. Bibcode:2007Icar..190..573T. doi:10.1016/j.icarus.2007.03.012. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 27. septembra 2011. Pridobljeno 15. decembra 2011.
  • ↑ Weird water lurking inside giant planets Arhivirano 15. april 2015 na Wayback Machine., New Scientist, 1. september 2010, Magazine issue 2776.
  • ↑ Dooge, J.C.I. (2001). »Integrated Management of Water Resources«. V Ehlers, E.; Krafft, T (ur.). Understanding the Earth System: compartments, processes, and interactions. Springer. str. 116.
  • ↑ »Habitable Zone«. The Encyclopedia of Astrobiology, Astronomy and Spaceflight. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2007. Pridobljeno 26. aprila 2007.
  • ↑ Shiga, David (6. maj 2007). »Strange alien world made of "hot ice"«. New Scientist. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2008. Pridobljeno 28. marca 2010.
  • ↑ Aguilar, David A. (16. december 2009). »Astronomers Find Super-Earth Using Amateur, Off-the-Shelf Technology«. Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2012. Pridobljeno 28. marca 2010.
  • ↑ Bregač, Miha; Gril, Maša; Košir, Tina; Zupančič, Simona; Pucelj Vidović, Tanja; Kovič Dine, Maša; Vrbica, Senka (2015). Odgovornost države zagotavljati pravico do čiste pitne vode (PDF). Ljubljana: Pravna klinika za varstvo okolja. ISBN 978-961-6447-52-2. OCLC 922864579.
  • ↑ »Pravica do pitne vode je v ustavi«. Delo. 16. november 2016. Pridobljeno 19. aprila 2022.
  • ↑ 187,0 187,1 »MDG Report 2008« (PDF). Organizacija združenih narodov. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 27. avgusta 2010. Pridobljeno 25. julija 2010.
  • ↑ Kulshreshtha, S.N (1998). »A Global Outlook for Water Resources to the Year 2025«. Water Resources Management. Zv. 12, št. 3. str. 167–184. doi:10.1023/A:1007957229865. S2CID 152322295.
  • ↑ The Millennium Development Goals Report. Arhivirano 27. avgusta 2010 na Wayback Machine.
  • ↑ Lomborg, Björn (2001). The Skeptical Environmentalist (PDF). Cambridge University Press. str. 22. ISBN 978-0-521-01068-9. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. julija 2013.
  • ↑ Water, a shared responsibility. The United Nations World Water Development Report 2. UNESCO. 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. januar 2009. https://web.archive.org/web/20090106144926/http://unesdoc.unesco.org/images/0014/001444/144409E.pdf. 
  • ↑ Z. Wahrman, Miryam (2016). The Hand Book: Surviving in a Germ-Filled World. University Press of New England. str. 46-48. ISBN 9781611689556.
  • ↑ Chambers's encyclopædia, Lippincott & Co (1870). str. 394.
  • ↑ Altman, Nathaniel (2002). Sacred water: the spiritual source of life. str. 130–133. ISBN 1-58768-013-0.
  • ↑ »ĀB i. The concept of water in ancient Iran – Encyclopaedia Iranica«. www.iranicaonline.org (v angleščini). Encyclopedia Iranica. Arhivirano iz spletišča dne 16. maja 2018. Pridobljeno 19. septembra 2018.
  • ↑ Lindberg, D. (2008). The beginnings of western science: The European scientific tradition in a philosophical, religious, and institutional context, prehistory to A.D. 1450 (2. izd.). Chicago: University of Chicago Press.
  • ↑ »Internet Sacred Text Archive Home«. Sacred-texts.com. Arhivirano iz spletišča dne 12. julija 2010. Pridobljeno 25. julija 2010.
  • ↑ Guanzi: Shui Di – Chinese Text Project Arhivirano 6. novembra 2014 at Archive.is. Ctext.org. Pridobljeno 28. septembra 2015.
  • ↑ Vartanian, Hrag (3. oktober 2011). »Manhattan Cathedral Explores Water in Art«. Hyperallergic. Pridobljeno 14. decembra 2020.
  • ↑ Rev. Dr. A. Kowalski, James (6. oktober 2011). »The Cathedral of St. John the Divine and The Value of Water«. huffingtonpost.com. Huffington Post. Pridobljeno 14. decembra 2020.
  • ↑ Foster, Fredericka. »The Value of Water at St John the Divine«. vimeo.com. Sara Karl. Pridobljeno 14. decembra 2020.
  • ↑ Miller, Reverend Canon, Tom. »The Value of Water Exhibition«. UCLA Art Science Center. Pridobljeno 14. decembra 2020.
  • ↑ Madel, Robin (6. december 2017). »Through Art, the Value of Water Expressed«. Huffington Post. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  • ↑ Cotter, Mary (4. oktober 2011). »Manhattan Cathedral Examines "The Value of Water" in a New Star-Studded Art Exhibition«. inhabitat.com. inhabitat. Pridobljeno 14. decembra 2020.
  • ↑ »Influential Figures Dr. Charlotte Cote«. tseshaht.com. Tseshaht First Nation [c̓išaaʔatḥ]. Pridobljeno 19. avgusta 2021.
  • ↑ »10 years of the human rights to water and sanitation«. Organizacija združenih narodov. Un - Water Family News. 27. februar 2020. Pridobljeno 19. avgusta 2021.
  • ↑ »Water is sacred': 10 visual artists reflect on the human right to water«. The Guardian. 4. avgust 2020. Pridobljeno 19. avgusta 2021.
  • ↑ »dihydrogen monoxide«. dictionary.com. Arhivirano iz spletišča dne 2. maja 2018. Pridobljeno 19. aprila 2022.
  • ↑ Kolar, Lana (2. april 2006). »Šund znanost: Nevarni dihidrogen monoksid«. Kvarkadabra. Pridobljeno 19. aprila 2022.

    • SlovenščinaVietnameseEnglish Viri Uredi

    SlovenščinaVietnameseEnglish Glej tudi Uredi

    SlovenščinaVietnameseEnglish Zunanje povezave Uredi

    Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Voda
    Poglejte si besedo voda ali Voda v Wikislovarju, prostem slovarju.

    V slovenščini:

    V drugih jezikih:

    Pridobljeno iz »https:https://www.duhoctrunghoa.com/wiki/index.php?lang=sl&q=Voda&oldid=6092566«
    🔥 Top keywords: Glavna stranFacebookPosebno:IskanjeCarles PuigdemontLetni časiJesenPosebno:ZadnjeSpremembeSlovenijaGorski KarabahKategorija:Slovenski priimkiZodiakLjubljanaSulejman I.ArmenijaYouTubePadska nižinaSeznam mednarodnih klicnih kodEric George William Wade HarrisonLudvik XIV. FrancoskiAzerbajdžanEnakonočjeJožef StefanMeta PlatformsFrance PrešerenRadiotelevizija SlovenijaDobruška vasRimske številkeTV dober danRomunija