Ljubljana
Glavno mesto Slovenije
Ljubljana (
izgovorjava (pomoč·info)) (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije. Leži v središču države, v stičišču pokrajin Gorenjske, Notranjske in Dolenjske, ki so nekoč tvorile deželo Kranjsko. Z okoli 284.000 prebivalci na 163,8 km2 je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče Mestne občine Ljubljana in osrednjeslovenske statistične regije.
Ljubljana | |||
|---|---|---|---|
 | |||
| |||
  Ljubljana | |||
| Koordinati: 46°03′N 14°30′E / 46.050°N 14.500°EKoordinati: 46°03′N 14°30′E / 46.050°N 14.500°E | |||
| Država |  Slovenija | ||
| Statistična regija | Osrednjeslovenska regija | ||
| Mestna občina | Ljubljana | ||
| Ustanovitev | 15 n. št. (kot Colonia Iulia Æmona) | ||
| Upravljanje | |||
| • župan | Zoran Janković | ||
| • mestni svet | Lista Zorana Jankovića | ||
| • zavetnik mesta | sveti Jurij (23. april) | ||
| Površina | |||
| • Mesto | 163,761 km2 | ||
| Nadm. višina | 296 m | ||
| Prebivalstvo (2022)[4] | |||
| • Mesto | 284.293 | ||
| • Gostota | 1.048 preb./km2 | ||
| • Metropolitansko obm. | 537.712 [2] | ||
| Demonim | Ljubljančan, Ljubljančanka | ||
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
| Poštna številka | 1000 | ||
| Omrežna skupina | 01 | ||
| Avtomobilska oznaka | LJ | ||
| Spletna stran | [www.ljubljana.si www.ljubljana.si] | ||
.svg)
Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva Slovenije. Ljubljana je tudi pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope (BTC). Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču germanskih, romanskih in slovanskih narodov, njihovih jezikov, šeg in navad.
Ljubljanske prometne povezave, zgoščenost industrije, znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu ekonomskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: slovenskega državnega zbora in predsednika Slovenije, slovenske vlade, vseh njenih ministrstev in javne uprave, vrhovnega in ustavnega sodišča, Banke Slovenije itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: Univerza v Ljubljani, ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – Univerzitetni klinični center, Narodni, Etnografski in Prirodoslovni muzej, Narodna in Moderna galerija, Slovensko narodno gledališče (Drama) ter SNG-Opera in balet, Slovenska filharmonija, Narodna in univerzitetna knjižnica, Radiotelevizija Slovenija, osrednji slovenski kulturni in kongresni center Cankarjev dom, najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, Slovenska matica, kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) s svojim ZRC, pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši Institut Jožef Stefan. Že od leta 1810 ima Ljubljana Botanični vrt, ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni živalski vrt v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – Žale. Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške (nad)škofije in tudi metropolije, od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še evangeličanska in pravoslavna cerkev ter edina džamija v državi.
Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili Argonavti oziroma starogrški junak Jazon, ki naj bi kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji Argo, potoval čez Črno morje ter nato po Donavi in Savi prišel vse do Ljubljanice. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do Jadranskega morja. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila Ljubljanski zmaj, ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v ljubljanskem mestnem grbu, vendar šele od baročnega obdobja naprej.[5][6]
Etimologija
.jpg)
.jpg)
Ljubljana z Nebotičnika
Prešernov trg in Tromostovje
Parki in vrtovi
Železniška postaja in avtobusi pred njo
Mestna avtobusa na Celovški cesti
Železniška proga pri centralnih delavnicah v Mostah
Rdeče obarvana kolesarska steza na Slovenski cesti (križišče z Gosposvetsko cesto)
Postaja sistema izposoje koles Bicikelj
Namenska kolesarska steza v Tivoliju
Potek ljubljanske obvoznice
Cestni promet - križišče Slovenske, Dunajske, Tivolske ceste in Trga OF
Ljubljanski notranji obroč cest z lokacijo zadnje zapolnjene točke, Fabianijevim mostom
Mednarodno povezovanje Pesaro (16. marec 1964)
Parma (11. april 1964)
Chemnitz (17. oktober 1966)
Bratislava (4. marec 1967)
Sousse (27. julij 1969) Wiesbaden (30. marec 1977)
Tbilisi (7. oktober 1977)
Ljubljana deluje tudi v več evropskih organizacijah mest (npr. tudi v uporabniški skupini IT organizacij evropskih glavnih mest), je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evropa in v Svetu evropskih mest in regij.[129]
Osebnosti »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. marca 2016.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava){{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč){{navedi novice}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
