Fizika

Fízika (starogrško φυσική (ἐπιστήμη): phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave, starogrško φύσις: phúsis – narava[1][2][3]) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi[a] in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.[4] V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.[b][5][6]

Kolaž raznih fizikalnih pojavov

Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.[7] Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi.[c] Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene.

Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje;[5] napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa.

Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Zgodovina Na začetku The Feynman Lectures on Physics, Richard Phillips Feynman predstavi atomistično domnevo kot najmočnejšo iznajdbo fizike: »If, in some cataclysm, all [] scientific knowledge were to be destroyed [save] one sentence [...] what statement would contain the most information in the fewest words? I believe it is [...] that all things are made up of atoms – little particles that move around in perpetual motion, attracting each other when they are a little distance apart, but repelling upon being squeezed into one another ...« (Feynman, Leighton & Sands 1963, str. I-2)
  • Izraz 'vesolje' je definiran kot vse kar fizično obstaja: celota prostora in časa, vse oblike materije, energije in sile, ter fizikalni zakoni in konstante, ki jih urejajo. Vendar se lahko izraz 'vesolje' uporablja tudi v nekoliko različnem vsebinskem smislu, ki označuje pojma kot sta, kot kozmos ali filozofski svet.
  • V Novum Organum iz leta v je bil Francis Bacon kritičen do razvoja znanstvene metode.
  • Infinitezimalni račun je neodvisno razvil ob približno istem času tudi Gottfried Wilhelm Leibniz; medtem ko je Leibniz je svoje delo prvi objavil in razvil večino oznak in poimenovanj, ki se danes uporabljajo v infinitezimalnem računu, je Newton prvi razvil infinitezimalni račun in ga uporabil pri reševanju fizikalnih problemov.
  • Sklici »physics«. Online Etymology Dictionary.
  • »physic«. Online Etymology Dictionary.
  • φύσις, φυσική, ἐπιστήμη. Liddell, Henry George; Scott, Robert; A Greek–English Lexicon at Perseus Project
  • »Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« (Maxwell 1878, str. 9)
  • 5,0 5,1 Young & Freedman 2014, str. 9
  • »Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« (Holzner 2006, str. 7)
  • 7,0 7,1 Krupp 2003
  • Aaboe 1991
  • Clagett 1995
  • Thurston 1994
  • Singer 2008, str. 35
  • Lloyd 1970, str. 108–109
  • Gill, N.S. »Atomism - Pre-Socratic Philosophy of Atomism«. Ancient/Classical History. About.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. julija 2014. Pridobljeno 1. aprila 2014.
  • Ben-Chaim 2004
  • Guicciardini 1999
  • Allen 1997
  • »The Industrial Revolution«. Schoolscience.org, Institute of Physics. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2014. Pridobljeno 1. aprila 2014.
  • O'Connor & Robertson 1996a
  • 19,0 19,1 O'Connor & Robertson 1996b
  • DONUT 2001
  • Cho 2012
  • Glej, na primer, John Womersley, Beyond the standard model
  • Walter Noll (23 Jun 2006), "On the Past and Future of Natural Philosophy" Journal of Elasticity July 2006, 84(1) pp 1-11
  • Rosenberg 2006, Chapter 1
  • Godfrey-Smith 2003, Chapter 14: "Bayesianism and Modern Theories of Evidence"
  • Godfrey-Smith 2003, Chapter 15: "Empiricism, Naturalism, and Scientific Realism?"
  • Laplace 1951
  • Schrödinger 1983
  • Schrödinger 1995
  • "I think that Roger is a Platonist at heart but he must answer for himself." (Hawking & Penrose 1996, str. 4)
  • Penrose 2004
  • Viri.

    Pridobljeno iz »https:https://www.duhoctrunghoa.com/wiki/index.php?lang=sl&q=Fizika&oldid=6085885«
    🔥 Top keywords: Glavna stranFacebookPosebno:IskanjeCarles PuigdemontLetni časiJesenPosebno:ZadnjeSpremembeSlovenijaGorski KarabahKategorija:Slovenski priimkiZodiakLjubljanaSulejman I.ArmenijaYouTubePadska nižinaSeznam mednarodnih klicnih kodEric George William Wade HarrisonLudvik XIV. FrancoskiAzerbajdžanEnakonočjeJožef StefanMeta PlatformsFrance PrešerenRadiotelevizija SlovenijaDobruška vasRimske številkeTV dober danRomunija